Peru

Peru je prekrasna dežela, ki te oÄara že na prvi pogled. Marsikdo najprej pomisli na inkovsko kulturo, na skrito mesto Machu Picchu ali pa jezero Titicaca. Toda, to Å¡e zdaleÄ ni vse. Gorniki prepoznajo Peru predvsem kot deželo visokih gora, saj se po celotnem ozemlju razteza del Andov, kjer se vrhovi približajo zavidljivim 7000 metrom nadmorske viÅ¡ine.

Starodavne kulture, ki so domovale v Peruju in mu dale neizbrisan peÄat, je v 16. stoletju nadvladala kolonialistiÄna Å panija. Ta si je državo podredila vse do 19. stoletja, ko so si domaÄini leta 1821 izborili neodvisnost. Danes je Peru tretja najveÄja država Južne Amerike in meri skoraj 1.300.000 kvadratnih kilometrov. Kljub temu, da je za deželo znaÄilna vgorska veriga Kordiljera, je Peru pravzaprav tropska država, saj leži njegov najsevernejÅ¡i del le nekaj kilometrov pod ekvatorjem.

Geografsko je Peru dežela treh pasov, ki se rastezajo od severozahoda proti jugovzhodu. Celoten zahodni del tvori obmorski pas, saj je po vsej dolžini obala Tihega oceana. Sledi mu veriga andskih gora, ki iz vrtoglavih višin proti vzhodu padajo v tretji pas; deževni gozd amazonskega bazena.

Raznolikost kultur in kolonialna tradicija se pozna tudi v strukturi prebivalstva. Slednje pa predvsem povezuje Å¡panÅ¡Äina, ki je tudi uradni jezik. Peru Å¡teje nekaj veÄ kot 26 milijonov prebivalcev od katerih živi veÄ kot 8 milijonov v prestolnici Limi. Skoraj polovica celotnega prebivalstva živi v goratih poljedeljskih obmoÄjih. VeÄinoma so to poljedeljski indijanci – mestici, ki se ukvarjajo predvsem z obdelovanjem zemlje. Okoli 45 procentov peruanskega prebivalstva so indijanci, ki govorijo starodavni jezik Quechua. Približno 37 procentov prebivalcev so mestici, 15 procentov so beli potomci kolonizatorjev in 3 procenti so temnopolti prebivalci, azijci in ostale skupine. Poleg že omenjenega jezika Quechua so v rabi Å¡e Aymara, ki ga govorijo okoli jezera Titicaca in množica jezikov, ki jih govore manjÅ¡e skupine amazonskih indijancev.